Nepremičninski posrednik Roman Prskalo za Žurnal24
Enodružinske hiše se spreminjajo v "samske domove" za tuje delavce
Nezadovoljni so tako sosedje, zaradi hrupa in pogostih prihodov in odhodov kombijev na parkirišče pred hišo, ki je bilo preurejeno iz nekdanjega vrta, kakor tudi delavci, ki za najem postelje po podatkih Žurnala24 plačujejo kar 110 evrov po osebi.
Ko bo hiša polna, bo lastnik mesečno iz naslova najemnin dobil 3.850 evrov. "Ob nakupni ceni hiše v višini 160 tisoč evrov, to predstavlja 25 odstotni letni donos na investicijo, kar je v nepremičninah 'znanstvena fantastika'," pravi Roman Prskalo iz nepremičninske agencije Metropola IN.
Podobnih primerov kot je opisani, je v Sloveniji veliko, v ta namen pa se ne predelujejo le stanovanjske hiše, ampak celo zidanice. Prskalo del težave vidi v tem, da se je število večstanovanjskih objektov, ki so bili po osnovnem namenu samski domovi, v katerih so včasih bivali tuji delavci, drastično zmanjšalo.
"Nekateri podatki kažejo, da jih je od leta 2000 ostalo le še dvajset odstotkov, preostalih 80 odstotkov pa se jih je preuredilo v večstanovanjske objekte in prodalo na trgu," navaja Prskalo. "Največkrat podjetje za svoje delavce najame stanovanja oz. sobe, ki so čimbližji lokaciji, kjer so zaposleni. Najemniških stanovanj in sob na trgu po vseh mestih v Sloveniji primanjkuje, zato se podjetja oz. njihovi lastniki nemalokrat odločajo za nakup oz. najem samostojnih enostanovanjskih hiš, ki jih oddajo v podnajem svojim delavcem. Marsikatera enodružinska hiša tako čez noč postane 'samski dom', saj v njej lahko živi tudi od deset do 15 delavcev, včasih pa še več."
Števila najemnikov ne nadzira nihče. "Zanimivo je, da lastnik hiše oz. najemodajalec ni v prekršku, če v enodružinsko hišo namesti večje oz. zelo veliko število najemnikov, kljub temu, da to včasih lahko bistveno vpliva na kvaliteto bivanja teh najemnikov, posledično pa tudi na bivanje sosedov in ostalih prebivalcev v naselju," pravi Prskalo in poudarja, da nihče, niti upravne enote niti stanovanjska inšpekcija, ne preverjajo, koliko oseb dejansko živi na določenem naslovu.
Ena od rešitev bi bila lahko dopolnitev stanovanjske zakonodaje, na osnovi katere bi moral najemodajalec, ki oddaja objekt tujim delavcem v dolgoročni najem, poleg zagotavljanja minimalnih bivanjskih standardov v objektu pridobiti tudi soglasja npr. vseh sosedov mejašev, podobno kot je to določeno za primere kratkoročnega oddajanja stanovanj v etažni lastnini turistom."
Celoten članek si lahko preberete na povezavi:
